PERONOSPORA VINSKE TRTE - PLASMOPARA VITICOLA (BERK. & M.A.CURTIS) BERL. & DE TONI IN SACC.

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje vrste rodu Vitis in tudi sorodnih rodov Ampelopsis in Parthenocissus. Evropska vinska trte (Vitis vinifera) je zelo občutljiva, medtem ko so ostale vrste (V. labrusca, V. riparia, V. rupestris, V. rotundifolia) bolj ali manj odporne.

Bolezenska znamenja

Spomladi se na listih pojavijo rumeno zeleni 'oljnati madeži', ki se sčasoma posušijo. Pege so omejene z listnimi žilami. Na spodnji strani peg najdemo značilmo belo plesnivo prevleko (trosonosci z trosovniki). Če je okužb na listu veliko, se ta v celoti posuši in odpade.

Poleg listov gliva okužuje tudi mladice, vitice, kabrnke in jagode. Vršički okuženih mladic rjavijo, se sušijo in kodrajo. Ob ugodnih razmerah gliva okuži tudi vitice. Občutnejše škode pa nastanejo, če gliva okuži kabrnke in jagode. Gliva lahko okuži jagode samo dokler so še zelene, ko imajo še listne reže. Okužene jagode postanejo najprej sivomodre, nato se začno krčiti, rjaveti in postanejo naposled modro vijoličaste in usnjate konsistence. Če so okužene zelo mlade jagode, se na njih pojavi plesniva prevleka.

Razvojni krog

Gliva prezimi v obliki oospor v odmrlem organskem tkivu. Spomladi oospora kali v protosporangij. V njem se oblikuje približno 60 zoospor. Te dežne kapljice jih zanesejo na zelene organe, kjer kalijo in s kličnim mešičkom prodrejo skozi listne reže v notranjost rastline. Tako se izvrše primarne okužbe. Micelij raste intercelularno in v celice pošilja le sesalne bradavice. Trosonosci izraščajo iz listni rež. Na njih se oblikujejo okrogli trosovniki. Te veter raznaša na druge rastline. V ugodnih razmerah kalijo z 6-8 zoosporami. Sporangiji se oblikujejo večinoma ponoči, zato pride do okužb navadno zjutraj. Inkubacijska doba traja v povprečju 5-18 dni, odvisno od razvojne faze lista, temperature in vlage. Za nastanek anteridijev in oogonijev morata biti na voljo dve raznospolni hifi. Po združitvi oogonija in anteridija se oblikuje oospora z dvojno opno.

Varstvo

• Varstvo vinske trte pred to boleznijo ni mogoče brez uporabe fungicidov. Prvič škropimo v času cvetenja, nato pa v presledkih, ki so odvisni od vremenskih razmer. Pri tem se ravnamo po napovedih protiperonosporne službe.

• Napovedni modeli temeljijo na metereoloških in fenoloških podatkih. Važno je škropljenje v začetku avgusta, zaradi tega da ohranimo dovolj listne mase, da bo les do konca dozorel.

• Vinograd naj bo zasnovan na sončnih in zračnih legah.

• Razdalje med rastlinami naj bodo dovolj velike, da se listje po dežju in rosi hitro posuši.

• Trebimo nepotrebne mladice in zatiramo plevel.

• Gnojenje naj bo harmonično, ne pretiravajmo z dušičnimi gnojili.

• V. riparia je odporna na P. viticola. Ob okužbi se sprožijo hipersenzibilne reakcije, oblikujejo se stresni metaboliti, viniferini, ki delujejo antiglivično proti sporangijem in zoosporam.

Besedilo: Franci Celar